ZASILNIIZHOD was a jazz rock band from Murska Sobota (Slovenia), in former Yugoslavia. This is their only one album from 1984. Any further informations are welcome.
Na snemanju velike plošče soboške skupine Zasilni izhod v studiih V in VI radiotelevizije Beograd v oktobru 1984….. Ploščo je produciral legendarni zagrebški bobnar Peco Petej. V studiu se je kot pogost obiskovalec pojavil tudi Bojan Hreljac, basist nič manj legendarne Korni grupe. Ta je v naši glasbi takoj prepoznal vzporednice Zasilnega izhoda s Korni grupo, predvsem v kompleksnosti in muzikalni izpovednosti. Spontano sodelovanje in njegovi dragoceni nasveti so v mnogočem doprinesli h končni zvočni podobi Zasilnega izhoda na plošči, saj se nam je Bojan od takrat pridružil v studiu vsak dan! Nihče ni vprašal za denar, nihče ni postavljal pogojev, nihče ni imel nobenih zahtev, nobenega zvezdništva , pokroviteljske drže, pametovanja…. v ospredju je bila le glasba…in Bojanova nežna pripomba tu in tam. To zmorejo le veliki ljudje, ki svoje ime zastavijo za skorajda anonimen, a v nihovih očeh dragocen projekt lokalnega benda s slovenske periferije! Glas o prvi slovenski skupini, ki v Beogradu ustvarja svoj LP, se je med glasbeniki hitro širil. Neko jutro nas je po jutranji kavi poiskal tudi Kornelije Kovać, veliko ime in morda največja avtoriteta takratne jugoslovanske rock scene. Debata se je hitro razvnela, o čem drugem, kot o muziki! Prihajali so mnogi: Slobodan Marković, Bajaga, po koncertu v Pančevu tudi zagrebški Valjak. Snemali smo predvsem popoldan, dolgo v noč, saj je dnevne termine ob silovitem začetku turbofolk scene v istih studiih pobrala znamenita Fahreta Jahić ( danes Živojinović), alias Lepa Brena. Po začetni zadržanosti smo ob menjavah ekipe kaj hitro našli temo za kramljanje tudi z Breno …. Večerni in nočni snemalni termini so drugačni od dnevnih, sprošča se druga energija, kar se pozna tudi na muziki, zato smo Breni zlahka prepustili dan … Kitarist Srečko Merklin je svoje nepozabne solaže na svoji Gibsonki ustvaril prav v trenutkih take noči, v gumijstih škornjih ( zunaj je lilo) , gol do pasu, saj je bilo v studiu neznosno vroče. Podoba, trenutek, ki ga ne pozabiš! Snemalca Đorđeta Petrovića ( z nami je delal tudi snemalec Aleksandar Vitorović) sva kot klaviaturista v spremljevalni skupini Djordjeta Balaševića čez leta s kitaristom Andrejem Celecom srečala celo na Soboških dnevih v naši Soboti. Srečanje je bilo nadvse prijetno, čeprav so osemdeseta bila že zelo oddaljena. Danes se ne ustvarja več tako. Vsak čepi pri svojem računalniku, nekaj na hitrico posname in jutri bi bil že zvezda! Nič nimam proti, tudi sami danes izrabljamo prednosti sodobne tehnologije, a nekaj manjka. Ni treba več v Beograd, ni treba neskončnih vaj, veselja, pričakovanj, nenadnih magičnih srečanj z nekom, ki ti lahko kaj pove, prenese znanje, ti pokaže pot, ni jam sessionov, spontanosti… Ni faze dozorevanja, ni oplajanja idej, nihče ne sodeluje z nikomer, vsak je že car sam po sebi…. Še živih nastopov se več nikomur ne ljubi imeti, velja le klik na Souncloudu ali Youtube! Veš, jaz snemam sam, je najpogostejši odgovor, ki ga slišim dandanes. Nekateri, ki so soustvarjali ploščo, so žal tudi preminuli. Za njimi ostaja lepa zgodba, zvočna podoba nekega ( soboškega ) trenutka, nekih nepozabnih ustvarjalnih let dečkov iz Zadravčeve kleti na Mladinski, neke magije, ko je Zasilni izhod prej našel pot v Zagreb in v Beograd, kot v Ljubljano…. by Marjan Farič
Na snemanju velike plošče soboške skupine Zasilni izhod v studiih V in VI radiotelevizije Beograd v oktobru 1984…..
OdgovoriIzbrišiPloščo je produciral legendarni zagrebški bobnar Peco Petej. V studiu se je kot pogost obiskovalec pojavil tudi Bojan Hreljac, basist nič manj legendarne Korni grupe. Ta je v naši glasbi takoj prepoznal vzporednice Zasilnega izhoda s Korni grupo, predvsem v kompleksnosti in muzikalni izpovednosti. Spontano sodelovanje in njegovi dragoceni nasveti so v mnogočem doprinesli h končni zvočni podobi Zasilnega izhoda na plošči, saj se nam je Bojan od takrat pridružil v studiu vsak dan! Nihče ni vprašal za denar, nihče ni postavljal pogojev, nihče ni imel nobenih zahtev, nobenega zvezdništva , pokroviteljske drže, pametovanja…. v ospredju je bila le glasba…in Bojanova nežna pripomba tu in tam. To zmorejo le veliki ljudje, ki svoje ime zastavijo za skorajda anonimen, a v nihovih očeh dragocen projekt lokalnega benda s slovenske periferije!
Glas o prvi slovenski skupini, ki v Beogradu ustvarja svoj LP, se je med glasbeniki hitro širil. Neko jutro nas je po jutranji kavi poiskal tudi Kornelije Kovać, veliko ime in morda največja avtoriteta takratne jugoslovanske rock scene. Debata se je hitro razvnela, o čem drugem, kot o muziki! Prihajali so mnogi: Slobodan Marković, Bajaga, po koncertu v Pančevu tudi zagrebški Valjak.
Snemali smo predvsem popoldan, dolgo v noč, saj je dnevne termine ob silovitem začetku turbofolk scene v istih studiih pobrala znamenita Fahreta Jahić ( danes Živojinović), alias Lepa Brena. Po začetni zadržanosti smo ob menjavah ekipe kaj hitro našli temo za kramljanje tudi z Breno ….
Večerni in nočni snemalni termini so drugačni od dnevnih, sprošča se druga energija, kar se pozna tudi na muziki, zato smo Breni zlahka prepustili dan … Kitarist Srečko Merklin je svoje nepozabne solaže na svoji Gibsonki ustvaril prav v trenutkih take noči, v gumijstih škornjih ( zunaj je lilo) , gol do pasu, saj je bilo v studiu neznosno vroče. Podoba, trenutek, ki ga ne pozabiš!
Snemalca Đorđeta Petrovića ( z nami je delal tudi snemalec Aleksandar Vitorović) sva kot klaviaturista v spremljevalni skupini Djordjeta Balaševića čez leta s kitaristom Andrejem Celecom srečala celo na Soboških dnevih v naši Soboti. Srečanje je bilo nadvse prijetno, čeprav so osemdeseta bila že zelo oddaljena.
Danes se ne ustvarja več tako. Vsak čepi pri svojem računalniku, nekaj na hitrico posname in jutri bi bil že zvezda! Nič nimam proti, tudi sami danes izrabljamo prednosti sodobne tehnologije, a nekaj manjka. Ni treba več v Beograd, ni treba neskončnih vaj, veselja, pričakovanj, nenadnih magičnih srečanj z nekom, ki ti lahko kaj pove, prenese znanje, ti pokaže pot, ni jam sessionov, spontanosti… Ni faze dozorevanja, ni oplajanja idej, nihče ne sodeluje z nikomer, vsak je že car sam po sebi…. Še živih nastopov se več nikomur ne ljubi imeti, velja le klik na Souncloudu ali Youtube! Veš, jaz snemam sam, je najpogostejši odgovor, ki ga slišim dandanes.
Nekateri, ki so soustvarjali ploščo, so žal tudi preminuli. Za njimi ostaja lepa zgodba, zvočna podoba nekega ( soboškega ) trenutka, nekih nepozabnih ustvarjalnih let dečkov iz Zadravčeve kleti na Mladinski, neke magije, ko je Zasilni izhod prej našel pot v Zagreb in v Beograd, kot v Ljubljano….
by Marjan Farič
Hvala za info
Izbriši